IZVOR: Velika Britanija.
SPLOŠNO: Nizek, krepek, robusten, nizkonog, z veliko močjo v majhnem okvirju. Dolga glava. Zelo aktiven na kratkih nogah.
Masa psov: 9–12 kg.
Plečna višina: 25,4–28 cm.
GLAVA: Dolga, vendar v razmerju glede na velikost psa. Dolžina lobanje omogoča, da je ta široka, pa ima kljub temu videz ozkosti. Čelo skoraj ravno. Gobec širok in močan. Razmerje med gobcem in čelom je 1 : 1. Majhen, a opazen stop. Smrček velik, linija od smrčka proti bradi je ukrivljena nazaj.
OČI: Mandeljnaste, temnorjave, razmeroma široko narazen, globoko vsajene pod obrvmi.
UHLJA: Fina, tanka, koničasta, pokončna, nastavljena na vrhu glave, vendar ne preveč skupaj. Velika, s širokim korenom.
USTA: Gobec je podaljšan z brado. Ima močno, škarjasto zobovje.
VRAT: Mišičast, srednje dolg.
TRUP: Dobro zaobljena rebra pokrivajo globok prsni koš. Hrbet je razmeroma kratek, raven in zelo mišičast. Trup je mišičast. Zgornja linija ravna in vodoravna, ledja so mišičasta in globoka. Prsni koš razmeroma širok in globok, sprednji del prsnice je zelo vidno izražen.
NOGE: Dobro okotene. Sprednje noge z močnimi kostmi. Zadnje noge izredno močne glede na velikost psa, vzporedne.
ŠAPE: Dobre velikosti, mačje, sprednje nekoliko večje.
REP: Zmerno dolg, debel na korenu, nošen pokončno ali rahlo ukrivljeno, s koničastim koncem.
GIBANJE: Tekoče in prosto.
DLAKA: Priležena, dvojna. Podlanka kratka, mehka, gosta. Krovna trda, resasta, obe neprepustni.
Dlako je treba trimati. Psa je treba redno česati, da se mu dlaka ne sprime.
BARVA: Črna, pšenična, progasta v vseh odtenkih.
OPOMBA: Samci morajo imeti dva ločena, popolnoma spuščena in v mošnjo zaprta testisa.
RAZNO: Škotskemu terierju pravijo tudi gentleman med terierji. Prvič se je pojavil na angleških razstavah leta 1879, ko je bil prvikrat v samostojnem razredu. Sprva so z nazivom škotski terier označevali tudi cairnske, skyske in zahodnovišavske bele terierje. Nekaj časa so ga imenovali tudi aberdeenski terier, to pa zato, ker je bil v 19. stoletju najbolj razširjen v Aberdeenu, sicer pa izhaja iz zahodnega dela škotskega visokogorja. Zaradi njegove izredne neustrašnosti in neutrudnosti pri delu so ga dolgo uporabljali kot jamarja, ki je bil posebno primeren za lov na lisice, jazbece, vidre in divje zajce.
Danes je škotski terier predvsem simpatičen in prijeten hišni pes. Rad ima otroke in z njimi odrašča. Počuti se dobro v veliki družini ali pa pri enem človeku. Rad hodi na dolge sprehode, prav tako pa tudi cele ure poležava pri naših nogah. Laja malo, a je po potrebi dober čuvaj. Je živahen, odločen, ponosen, pameten, samostojen, dostojanstven. Svojo naklonjenost omejuje le na člane svoje družine, do tujcev pa je ravnodušen. Je pa zelo občutljiv in dovzeten za grajo in hvalo, zato ga moramo vzgajati zelo previdno in z veliko doslednosti in ljubezni.
|
|
